Wednesday, August 4, 2010

Gili Meno sonce

Čez okence bungalova mrak komaj opazno izginja in še napol v temi se čez pesek prekopljem do ležalnika, kjer čemim v sarongu in čakam, kdaj se bo nebo začelo spreminjati. Iz rdečeoranžne v rumenkasto. Kar dolgo traja, preden sonce pokuka izza Rinjanija. Na nasprotni desni strani je nebo roza barve in ni niti sledu o živi rdečici, ki medtem žari nad morjem tik preden se pokaže sonce. Na plaži navadno ni nobenega, razen mame Botol, ki se pride nasmejat mimo. Gorovje z Rinjanijem je samo zjutraj brez oblakov, čez dan včasih sploh ne veš, da so tam gore, ker jih ovijejo oblaki. Kakšno jutro ni nobenega oblačka, ampak nebo lepše odseva, kadar so. In takrat žarijo njihovi robovi v vseh mogočih odtenkih. Ko sonce le pokuka ven, je v hipu tako močno in toplo, da ne zdržim dolgo na ležalniku in se odpravim nazaj v bungalov. Dan traja skoraj točno 12 ur, od 6.20 do 6.10. Če pa hočeš videti sončni zahod, moraš na drugo stran otoka, kjer sonce pade v morje v podobnih barvah kot zjutraj.




No comments:

Post a Comment