Ubud in okolica oz. kdaj rentati bicikle

Bicikle seveda rentaš na tisti dan, ko dežuje. Pa čeprav bo to edini dan na našem potovanju, ko bo deževalo. Pa nič zato. Saj imamo anorake in vreče za ruzake skrbno spravljene v torbah v našem prenočišču. Edino Goga je bila zjutraj dovolj prebrisana, da je spakirala polno bojno opremo, kar vključuje nepremočljive hlače, ki jih oblečeš preko že navlečenih hlač, vetrovko in seveda anorak za ruzak. K temu spadajo tudi sončna očala. Magda je bila opremljena v elegantno športni opremi (majčka + tričetrt hlače), jaz pa še bolje (naglavna ruta, ki se je danes znašla okrog pasu, in seveda sončna očala). Vozile smo se v rdeči, beli in modri majčki ter v zelenem, modrem in rdečem anoraku.

Današnji plan je bil ogled okolice Ubuda - riževe terase, čaplje in pa Elephant Cave, kar se vse nahaja v dometu 8 km. Najprej pa smo jo s kolesi mahnile malce ven iz centra do bližnje vasice, kjer naj bi se dogodila pogrebna ceremonija. Tik preden smo prišle do ulice, se je naenkrat ulilo, tako da smo vedrile pod bližnjo streho, družbo pa nam je delala mimoidoča gospa, ki nam je na vsak način želela prodati saronge za ceremonijo. Za ceremonije se namreč tako moški kot ženske oblečejo v krasne saronge, ženske pa nosijo poleg tega še izvezene tunike. Na ulici je bilo parkiranih vsaj 15 ogromnih bikov (skulptur), ki so bili okrašeni z zlatom in rožami, stali pa so na nosilih, katere mora dvigniti vsaj 15 do 20 ljudi. Nosijo jih do mesta, kjer se nahajajo nekakšne odprte kolibe, kjer ležijo trupla, katera kasneje sežgejo. Dokler tega ne storijo, žene prenašajo naokrog večje in manjše bambusove košarice za darovanje. Ves obred ni tako poceni, zato si ga marsikateri pokojnik ne more privoščiti. Nič hudega - lahko te pokopljejo brez obreda in ko bo družina nabrala dovolj denarja, te bodo zopet izkopali in sežgali v obredni ceremoniji. Nismo si je sicer ogledale do konca, ker je vse skupaj trajalo precej dolgo, poleg tega pa je nenehno polagoma nalivalo.

Tako je naš plan ogleda riževih teras padel v vodo (dobesedno), pa smo namesto tega malce pohajkovale s kolesi po centru Ubuda in vrgle oko na čudovite templje - kraljevskega, glavnega in pa tempelj vodne palače, ki je med vsemi dosedaj najbolj impresiven. Vsi ostali so si že postali podobni, tako da sedaj najprej vprašamo - ali izlet vključuje tempelj? Da? Potem pa ne hvala.

Ker bicikle res ne bomo rentale za prevažanje po mestu, smo se kljub dežju vseeno odpravile proti Goa Gajah oz. Elephant Cave. Pravzaprav je to zopet nek tempelj, ampak je malo bolj skrit v džugli in parku, tako da se lahko sprehodiš med zelenimi mahovnatimi balvani in rdeče vijoličnimi rastlinami. Lahko pa si privoščiš tudi izlet v neznano in poskušaš preživeti v džungli, kar smo same tudi danes doživele. Borile smo se s king cobrami in ušle črnemu panterju, iz ruzakov stresle strupene pajke, za palmami pa so se skrivali ljudožerci!!!!



No, da ne bo tako hudo, od vsega tega je resnično samo eno besno ščene, ki očitno ni navajeno na bicikle in je poskusalo ujeti mojo tevo med kolesarjenjem mimo njegovega teritorija. Na srečo se je vse dobro končalo. Tudi naša vožnja po levi strani ni bila kar tako.

Glede na to, da se čisto vsak dan prestavljamo in spimo drugje, je bil tale Ubud prav dobrodošel počitek, za spremembo smo ostale nekje prvič več noči (cele tri noči!). Na sliki si lahko ogledate Gogo takrat, ko je ze 99% spakirana.

PS. Pravi razlog odhoda so petelini, ki vztrajno kikirikajo že sredi noči in ne odnehajo do poldneva.