Barong in Leak oz. vsaka stvar ima dva obraza

Barong je good spirit, Leak pa bad spirit v hindusitičnem verovanju oz. kakor je včeraj povedal tudi prodajalec poslikanih lesenih jajčkov v džungli - vsak človek ima dva obraza, good in bad. Danes smo doživele, ali pa bolje rečeno, videle tisti drugi obraz Balija in ljudi na Baliju.

Zgodaj zjutraj nas je mister Agung pripeljal v Lovino na severozahodu Balija, vendar je že včeraj zvečer nekaj mencal in motovilil glede našega dogovora in zmenjene cene. Kar se nam je zdelo malo čudno glede na to, da je bil prej tako prijazen. Štartali smo ob petih zjutraj iz Ubuda in z našimi dogovorjenimi postanki ni bilo nič. Plan je bil, da se ustavimo pri jezerih na nekem gorskem prelazu, vendar smo oddrveli mimo, le par besed je rekel - no, tole je pa jezero. Za drugi ogled nekega slapa pa po pravici povedano nismo imele niti več volje.

V Lovini nas je pričakala sicer dolga peščena plaža, ki pa je strašno zanemarjena ter s kupi smetmi v vodi in okrog nje. Ne Lonely Planet ne domačini ne drugi turisti nam tega niti z besedo niso omenili. Lovina je namreč ribiška vasica, in lahko si mislite, da gredo vse odplake direktno v morje, nekatere celo preskočis med potikanjem po plaži. Iskreno rečeno, mizerija in svinjarija. Vse, kar ti ponujajo, je vožnja z barkico malce ven na odprto morje za ogled delfinov, pa se to ti mastno zaračunajo - 6 E po osebi.

Srečanja z ljudmi na Baliju so povsem drugačna kot pa tista z Jave. Kjerkoli na Baliju smo bile, povsod te vidijo kot vrečo denarja (kot pravi Goga) in samo študirajo, kako te bodo čimbolj obrali (kot pravi Magda). Če si malce prijazen in jim daš napitnino, je še hujše - potem želijo še več in več. Kakor je pokrajina lepa, tako so ljudje ravno nasprotno. Še celo naš mister Agung je po treh dneh prijaznosti pokazal svoj Leak obraz. Na koncu poti se nekako ni mogel odpraviti nazaj v avto, temveč je še kar mencal pred njim, v pričakovanju napitnine, čeprav smo mu plačale ceno, kjer so bili vključeni tudi izleti (ki jih ni bilo). Za prevoze do pristanišča na drugi strani otoka, od koder želimo naprej na Lombok, ti ponujajo zelo visoko ceno - npr. za celih 100 km želijo od 45 do 50 E, medtem ko je bencin 0,45 E na liter. Pa si zračunajte sami. To je tukaj izredno velika cena za prevoz. Ko se želis z njimi pogovoriti in izračunati, koliko pravzaprav porabijo za becin in koliko za prevoz, te ne razumejo - povezave in asociacije pri njih ne delajo. To se nam ni zgodilo prvič, podobno je v drugih situacijah. Moraš jih vprašati zelo zelo točno, če ne, se zmedejo in sploh ne vedo, kaj zeliš od njih. Npr. sprašuješ po neki agenciji in kažeš na cesto - češ, ali se nahaja kje tukaj. Pri tem seveda kažeš v eno smer. Agencija se morda nahaja v drugi smeri, ampak tega oni ne povežejo. Samo odgovorijo ti, da je tam ni. Zlomka, vendar!

Tako, da je vsemu skupaj sledil danes zjutraj rahli moralni breakdown. Gremo jutri zjutraj ob petih naprej z neko varianto, ki je malce cenejša - in sicer, do Padangbaia z minibusom, nato s trajektom do Lembarja na otoku Lombok in z busom do Matarama. Cela reč nas pride 23 E po osebi. Pa primerjajte s prejšnjo ceno in distanco, ki jo opravimo. Za crknit, no. Hvala bogu, vsaj spimo poceni pri gospodu Michaelu iz Nizozemske, ki ima tukaj galerijo z maskami in kipci različnih plemen z otokov na vzhodu Lomboka, kjer je tudi sam bival kar nekaj casa.

No, ampak fotke plaže pa zgledajo bajne, če jih narediš s pravega zornega kota in odrežeš stran kupe nesnage. Tako da se namakamo kar v mini bazenu, ki sicer pripada okoliški restavraciji. Turistov pa vse polno. :(