Nočna prevara ali kako ti delajo klikerji sredi noči

Torej, naš nočni vlak v Malang naj bi štartal ob 1.30 ponoči. Dekleta pridno sedijo že nekaj ur prej na postaji - ker nikoli ne veš, kako se bo promet v Indoneziji odvil. Magda je ostala celo brez večerje, saj so si v eni od restavracij v Jogji, kjer se trudijo postreči po evropsko (= mize, stoli, menu, fiksne cene) vzeli pač preveč časa: po eni uri čakanja bi za palačinko čakali še dodatnih 25 min. Medtem, ko se v kuhinji na ulici prehranjuješ največ 10 min. Skratka, gremo nazaj k vlaku - na listku, ki nam ga je napisala ena prijazna gospa na blagajni, piše, da vlak štarta ob 0.30, medtem ko na uradni karti piše ob 1.30. Pride torej nek vlak na postajo okrog pol enih, Helena vestno sprašuje za vsak slučaj, če je to vlak za Malang, in prijazni strojevodje pravijo, da ni. Malce pred eno prinori do nas neki gospod in nam razloži, da je vlak za Malang v zamudi še 2 uri in da če želimo, je to pred nami pravzaprav vlak za Malang. Gogi na vprašanje, kdo da je on, odgovori, da je naš angel. Treba je podhitno zamenjati karto in doplačati še dodatnih 75000 rupij (sicer ni veliko, ampak vseeno). Norimo na vlak, ki bo menda zdaj zdaj speljal, vstopimo v business vagon, ki smo ga tudi plačale, nakar so naši sedeži zasedeni, mladi sprevodnik nam razlaga, da to ni naš vagon, medtem ko nekdo v vojaški obleki naenkrat vzame Gogi karto iz rok in šiba v naslednje vagone. Mi za njim, nakar nam razlaga, da se moramo pač namestiti v Economic class (kar nam se na misel ne pride) in to je to. Nato zvizne z našo karto neznano kam. Alora? Šibam čez par minut za njim, naletim na mladeniča v sprevodniški obleki, vsaj še trije pametnjakoviči poleg njega, ki nas želijo prepričati, da naj pridno ostanemo v Economic class in da so bile naše rezervacije mišljene za eno uro nazaj. Moja pokrovka je tik na tem, da jo odnese ven čez plafon, z Gogo prirediva manjšo pridigo, vzamem karto in jo odmaširamo v Business class in se tam poknemo na frej zice. Ne duha ne sluha o nadaljni gnjavaži, pustijo nas lepo pri miru in mirno prispemo v Malang zjutraj. Torej, malo te pa že morajo obrniti, ali ne? Če ne, nima smisla, da si turist! :))

Malang je prečudovit, malce višje nadmorske višine in z zelo bolj umirjeno klimo - ni tako zelo vroče in soparno. Tudi okolica je krasna, veliko bolj urejena, vile z vrtovi, parki s cvetjem, ljudje delujejo malo bolj sofisticirano. Naselile smo se v manjšem prenočišču za 15 E vse tri, ki je daleč od tega, kar smo pričakovale. Ima namreč vrt na sredini in spredaj, male čiste sobice in veliko pritlično avlo, v kateri ves dan starejši dedki in babice pojejo karaoke. Na stenah visi kolekcija metuljev in gobelin z motivom zadnje večerje, v vrtu se mešajo plastične in prave rože in podobna šara. Skratka, tres jollie! Pravzaprav je bil tale Malang Gogina ideja in moram reči, da je zadela v polno. Sem ne pride veliko turistov, saj se vsi pakirajo po drugi strani na vulkan Bromo. Dva Holandčana sta nam še odstopila malce večjo sobo, tako da sploh super. Odšle smo na masažo, kjer te masirajo slepi - menda so zelo popularni tudi pri domačinih. Mene je malce oblival pot, nimam preveč izkušenj z masažami, moja je bila refleksna in gospa je bila presneto močna! Najprej se je lotila mojega levega stopala, nakar sem mislila, da jo bom kar ucrvla ven. Sem zdržala do konca in še vedno sem živa :) Cela reč je stala nekje 2 evrčka. Pravzaprav nas največ pridejo prevozi - hrana in podobne dobrote so izredno poceni.

Jedle smo v prekrasni ogromni restavraciji s tradicionalno hrano, ki je opremljena s tradicionalnimi in starejšimi stvarmi - od javanskih lutk, do štampiljk za batik, do starih fosilov in dinozavrovega bivoljega okostja, do starih plakatov za cigarete in kuhinjskih pripomočkov iz preteklosti. Neverjetno z okusom opremljena reč. Čudno, da je ni v Lonely planetu. Za 7,3 E smo vse tri jedle piščančja nabodalca v arašidovi omaki, tofu (ki dejansko zgleda kot meso) s čilijem in zavit v listju, rižek, juhico s fižolom in koruzo. Restavracija se kliče Inggil in se nahaja v samem centru. Imeli so še živo domačo glasbo z modernimi pridihi, ki je na momente zvenela kot portugalski fado.

Naletele smo še na dva zanimiva lokala - kafe z javansko kavo, ki ti jo postrežejo lahko tako, da se para v nekakšnem sifonu dvigne čez kavina zrna in se spusti v vrček kot kava. Imajo celo vrsto različnih kav - sicer bi vse živo pokupil, ampak na tej točki se nam še ne da prenašati nič dodatnega v ruzakih. Že tako imamo nenehna razpakiravanja in pakiravanja. V okoliški trgovinici s sadjem in domačimi dobrotami smo poskusile neke sorte kakijev, ki so pokriti z belim pepelom ali prahom, imajo pa okus kot kaki-hruške. Zopet, cel kup raznoraznih peciv in suhega sadja, kruhkov in muffinov od papaj do mangota do nam neznanih sort. Res bi potrebovale še enega nosača za te dobrote :(

Alora, v agenciji hotela Helios smo se dogovorile za naslednji deal - jutri nas poberejo in odpeljejo v hrib nad Padaanom v bližino Trawasa v Environmental Educational Ceter. Manj znano med turisti, je pa v Lonely-ju. Tam se vzpnemo na en vulkan 1650 m, poskusimo najti romarsko kopališče z vrelci, ki so v bližini ter tam tudi prenočimo. Zjutraj v ponedeljek nas taista agencija pelje na Bromo z druge strani, še prej pa na sosednji vrh gledat razgled na vulkane. Ne bomo šle po isti strani kot vsi turisti, kar je odlično - to je namreč zelo popularna destinacija. Tudi ne bomo šle gledat sončnega vzhoda, tam bomo nekje ob dopoldanskih urah. Popoldne gremo na bus, ki nam ga je zopet preskrbela ta agencija iz Malanga do Denpasarja na Baliju, pričakujemo, da prispemo tja ob jutranjih torkovih urah.

Uh, zdi se nam, da smo tukaj že celo večnost, pa še en teden ni minil. Dejansko smo si uspele že ogromno ogledati v zelo kratkem času. Ko smo jim razložile naše dosedanje potovanje, sta tista dva Holandčana iz prenočišča malce začudeno pripomnila, da onadva pa spita VSAKO noč. Heh, no, nocoj bo ta luksus doletel tudi nas. Goga in Magda sta že lep čas v komi, jaz pa besno tipkam v enem Internet kafeju. Na vlaku sem prejšno noč seveda zakomirala, medtem ko njima to ni uspelo. Selamat vsem :)