Žverce so tukaj malce drugačne kot pri nas. Sploh, če gre za cucke in ščeneta, ki jih je vsepovsod polno. Delujejo bolj kot nekakšna mešanica dinga in divjega psa, ki samo čaka, kdaj te bo šavsnil. Res je, da so bolj lenobni, malce brkljajo po smeteh in te rahlo zabodeno gledajo. V bistvu so strašni bolj na videz. Ampak nikoli ne veš. Glede na to, kako se je na Baliju eden besno zapodil vame, medtem ko sem bila na kolesu, jim ne zaupam preveč. Podobno je z mačkami, bolj shiranih žverc pa še ne! Z nekih visi koža dobesedno s kosti in imaš vtis, kot da bo mimogrede prenesla nate celotno civilizacijo bolh tega sveta.
Geckoti so stalnica. Prav prisrčne živalce. Bezlajo po stenah od vsepovsod, veliki in majhni. Danes je en celo skočil izpod klobuka, ko si ga je Goga hotela povezniti na glavo. Niso kot naši martinčki, ampak so bolj nežne, rožnato oker barve, nekakšna mešanica med človeško ribico in martinčkom. No, tale na fotografiji pa je eden večjih in bolj obarvanih, ki smo jih srečale. Neverjetno, kako so glasni - sedaj vem, od kod njihovo ime: po cele večere in noči se derejo ge-ko, ge-ko. Taka mala živalca, pa tako močan glas.
Kjer je džungla, so tudi opice. Male, radovedne in prav nič prestrašene. Vse naredijo za hrano. Čeprav jih ciljaš s fračo, medtem ko kradejo banane iz pisarne.
Tole pa so miniaturne želvice z Gili otokov, ki so se ravnokar izvalile iz jajc. Niso še zelenorjave barve, ampak so zelo temne, skoraj črne. Ko jajca domačini najdejo na plaži, jih prenesejo na varno mesto, zakopljejo v pesek in počakajo, dokler se želvice ne izvalijo. Nato jih čuvajo v banjah in posodah z vodo, ki jo dnevno menjavajo. Hranijo jih z rižem in ribicami, dokler niso dovolj velike, da jih spustijo nazaj v morje. Na tak način jih preživi večje število.
Žverce so tukaj malce drugačne kot pri nas. Sploh, če gre za cucke in ščeneta, ki jih je vsepovsod polno. Delujejo bolj kot nekakšna mešanica dinga in divjega psa, ki samo čaka, kdaj te bo šavsnil. Res je, da so bolj lenobni, malce brkljajo po smeteh in te rahlo zabodeno gledajo. V bistvu so strašni bolj na videz. Ampak nikoli ne veš. Glede na to, kako se je na Baliju eden besno zapodil vame, medtem ko sem bila na kolesu, jim ne zaupam preveč. Podobno je z mačkami, bolj shiranih žverc pa še ne! Z nekih visi koža dobesedno s kosti in imaš vtis, kot da bo mimogrede prenesla nate celotno civilizacijo bolh tega sveta.
Geckoti so stalnica. Prav prisrčne živalce. Bezlajo po stenah od vsepovsod, veliki in majhni. Danes je en celo skočil izpod klobuka, ko si ga je Goga hotela povezniti na glavo. Niso kot naši martinčki, ampak so bolj nežne, rožnato oker barve, nekakšna mešanica med človeško ribico in martinčkom. No, tale na fotografiji pa je eden večjih in bolj obarvanih, ki smo jih srečale. Neverjetno, kako so glasni - sedaj vem, od kod njihovo ime: po cele večere in noči se derejo ge-ko, ge-ko. Taka mala živalca, pa tako močan glas.
Kjer je džungla, so tudi opice. Male, radovedne in prav nič prestrašene. Vse naredijo za hrano. Čeprav jih ciljaš s fračo, medtem ko kradejo banane iz pisarne.
Tole pa so miniaturne želvice z Gili otokov, ki so se ravnokar izvalile iz jajc. Niso še zelenorjave barve, ampak so zelo temne, skoraj črne. Ko jajca domačini najdejo na plaži, jih prenesejo na varno mesto, zakopljejo v pesek in počakajo, dokler se želvice ne izvalijo. Nato jih čuvajo v banjah in posodah z vodo, ki jo dnevno menjavajo. Hranijo jih z rižem in ribicami, dokler niso dovolj velike, da jih spustijo nazaj v morje. Na tak način jih preživi večje število.
No comments:
Post a Comment